Človek v povprečju v zaprtem prostoru prebije 90 % dneva, zato je nujno, da je v prostoru zdrava in prijetna klima s kakovostnim in svežim zrakom. Preberite, kako zagotoviti kakovosten zrak v prostoru.
Na psihofizično stanje posameznika, ki preživlja veliko časa v zaprtem prostoru, vplivajo različni dejavniki, eden najpomembnejših pa je zagotovo kakovost zraka. Njegovo kakovost zagotavlja zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga in nemoteča količina vonjav. Zrak v prostoru mora biti svež in prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja ljudi v prostoru.
Poskrbimo za ustrezno sestavo zraka v prostoru
Z dihanjem in znojenjem zrak se kakovost zraka v prostoru spreminja, dodaten vir onesnaževanja predstavljajo tudi oprema in drugi gradbeni materiali, ki emitirajo določene spojine v prostor. Zato je za zdravo bivanje ključno zagotoviti ustrezno oskrbo s svežim zrakom s človeku prijazno sestavo. To pa ne pomeni samo dovajanje svežega zraka, omogočiti je treba tudi menjavo onesnaženega zraka, kar zagotovite s prezračevanjem prostorov.
Koncentracija ogljikovega dioksida v zraku naj ne bi bila višja kot 0,1 %, da lahko rečemo, da je v prostoru kakovosten zrak za človeka. Na njegovo sestavo vpliva tudi sam, saj z dihanjem porablja kisik in izloča ogljikov dioksid, kolikšna je poraba, pa je odvisno od napora.
Preglednica: Okvirne količine zraka, ki jih človek porabi pri različno napornem delu.
|
Stanje |
Primeri |
Poraba zraka |
|
Počitek |
Spanje, ležanje, zelo mirno sedenje |
6 l/min |
|
Lahko fizično delo (mirno, brez telesnega napora) |
Branje, pisanje, pletenje, šivanje |
8 do 10 l/min |
|
Fizično manj naporno delo |
Lažja dela v delavnicah, hišna opravila |
15 do 20 l/min |
|
Fizično zelo naporno delo |
Težja fizična dela |
40 do 60 l/min |
|
Fizično skrajno naporno delo |
Hoja po stopnicah, hiter tek, delo v stresni situaciji |
80 in več l/min |
Povprečno štiričlansko gospodinjstvo tako potrebuje 2.000 do 3.000 m3 svežega zraka na dan.
Skladno s priporočili o prezračevanju ter tehničnimi smernicami moramo zrak v prostoru zamenjati vsaki dve uri (kar predstavlja volumensko izmenjavo 0,5 h-1). Potreba po svežem zraku se drastično poveča, če so v zraku prisotne škodljive snovi (cigaretni dim ipd.) oziroma če se opravlja fizično bolj naporna dela.
Optimalna vlažnost prostora
Na občutek udobja bivanja vpliva tudi relativna vlažnost in temperatura obodnih površin. Najbolj ugodni bivalni pogoji so doseženi ob notranji temperaturi med 19 °C in 23 °C in relativno vlažnostjo med 40 % do 65 %.
Povezava med notranjo temperaturo ter relativno vlažnostjo je grafično prikazana v diagramu bivalnega ugodja.

Na diagramu je na horizontalni osi definirana temperatura zraka v prostoru, na vertikalni osi pa relativna vlažnost. Prikaže nam področje z najbolj ugodnim razmerjem med notranjo temperaturo in relativno vlažnostjo in nekoliko širše območje, ki zagotavlja še ugodne bivalne razmere. Glede na diagram so najbolj ugodni bivalni pogoji doseženi ob notranji temperaturi med 19 °C in 23 °C in relativno vlažnostjo med 40 % do 65 %.
Podcenjevati ne smemo tudi nastajanja vodne pare v prostoru. Vodna para se v bivalnih prostorih tvori na različne načine: pri dihanju stanovalcev, ob izhlapevanju vode iz sobnih rastlin, s sušenjem perila, pri parnem likanju, kuhanju, tuširanju itd.
V naslednjih dveh primerih poglejte količino vodne pare, ki se sprošča v zrak v posameznih prostorih. Nastale količine vodne pare vsekakor niso zanemarljive.
|
DNEVNA SOBA (DRUŽABNI VEČER) |
SPALNICA |
Po treh urah je v prostoru že 1.230 g vodne pare, torej liter vode! |
|
Kot vemo iz lastnih izkušenj, so kuhanje, tuširanje, sušenje perila in podobno, opravila, pri katerih intenzivno nastaja vodna para. Vodna para nastaja seveda tudi v naši odsotnosti, vzrok so sobne rastline ipd. Zato je treba vedno znova poskrbeti za odstranitev zračne vlage, kar dosežete s prezračevanjem.
Posledice neustrezne vlažnosti lahko vplivajo na bivalno ugodje in stanovalce, pa tudi na konstrukcijo vaše hiše in vgrajene materiale. Ob dolgotrajni visoki relativni vlažnosti zraka v prostoru lahko pride do pojava gliv in plesni. V primeru dolgotrajne nizke vlažnosti lahko pride do prekomernega izsuševanja vgrajenih elementov (parket, stopnice, lesena konstrukcija), kar lahko povzroči nastanek razpok in deformacij. Predvsem pa dolgotrajno presuh zrak vpliva tudi na bivalno ugodje oziroma uporabnike; lahko povzroča suho in razpokano kožo, razpokane ustnice, suho grlo, dražeč kašelj … Zato je pomembno, da v vašem domu vzdržujete primerno temperaturo in vlago.
Vzdržujte priporočljivo relativno vlažnost v prostoru.
Poleg zdrave klime, ki je za bivanje seveda najbolj pomembna, bi vas opozorili, da pravilno zračenje vpliva tudi na konstrukcijo vaše hiše in vgrajene materiale. Lasne razpoke na stenah, ki bi lahko nastajale zaradi nepravilnega prezračevanja oziroma neustrezne vlažnosti, zato niso predmet reklamacij.