| Izraz | Razlaga |
| AB plošča | AB-plošča ali armiranobetonska plošča je temeljna plošča, na kateri je postavljena montažna hiša in ji zagotavlja nosilnost in stabilnost. Osnova zanjo je dobra priprava podlage. Teren je treba ustrezno utrditi, na njem pa narediti armiranobetonsko temeljno ploščo, na kateri bo hiša stala. Če bo hiša podkletena, se klet s prvo ploščo pripravi enako kot pri klasični gradnji. Za izvedbo temeljne plošče je odgovoren kupec, zgradi jo z izbranim izvajalcem po navodilih podjetja Lumar. Specifikacije za izvedbo temeljne plošče so opisane v dokumentaciji PZI. |
| Aktivna hiša | Izraz aktivna hiša definira stavbe na osnovi treh ključnih področji gradnje; energije, okolja in bivalnega ugodja. S tako definicijo na nek način presega koncept pasivne hiše, ki se bolj osredotoča na energijo. Posebna pozornost se namenja prijetni bivalni klimi, ki jo z enostavnim upravljanjem omogočajo pametne inštalacije. K uveljavitvi koncepta aktivne hiše je pripomogla zveza Active house Alliance s sedežem v Bruslju, ki je razvila tudi certifikacijsko shemo za pridobitev certifikata aktivne hiše. Gre za prostovoljno certifikacijsko shemo, ki omogoča kvantitativno vrednotenje stavb po vseh treh ključnih področjih trajnostne gradnje. Stavba, ki izpolnjuje pogoje, prejme certifikat Active house. V podjetju Lumar smo kot prvi v Sloveniji leta 2019 certificirali stanovanjsko hišo Lumar Primus-R 150 EDITION, našo vzorčno hišo v Dragomlju. |
| Četrta gradbena faza | V četrti gradbeni fazi se izdelajo predelne stene, betonski tlaki, izolacije, vsi notranji in zunanji ometi, napeljave vseh inštalacij v objektu (groba inštalacija), obloge sten in tal, ki zahtevajo mokre postopke (vgraditev v cementno malto), masivna stopnišča, keramične obloge, vgraditev vrat in oken, ključavničarska dela in kamnoseška dela. |
| Cokel | Cokel je del zunanjega ovoja stavbe, običajno med 30 in 60 cm širok pas fasade tik ob vznožju hiše. Namen cokla je zagotoviti zaščito spodnjega dela zidu pred vplivi vremenskih razmer, talne vlage in umazanije, prav tako pa ima estetsko funkcijo. Vizualno se razlikuje od fasade hiše, lahko je obarvan v drugo barvo ali obložen s kamnom, keramiko. Je zelo pomemben element, saj onemogoče, da bi se vlaga iz tal širila po steni navzgor in hkrati predstavlja toplotno izolacijo. |
| Delno finaliziran objekt | Delno finaliziran objekt je način izvedbe Lumar, ki vključuje: - v celoti izvedeno zunanjost hiše od temeljne plošče naprej, - v notranjosti pa se naša dela končajo z izvedbo estrihov ter izvedbo grobih elektro in strojnih instalacij (brez fino montaže in brez sanitarne opreme). Kupec v lastni režiji izvede keramiko, parket in slikopleskarska dela. V tej opciji je zajeta tudi vsa tehnološka oprema vezana na zasnovo energetske varčnosti vaše hiše. Delno finaliziran objekt vam nudi nekaj svobode in lastne kreativnosti, če ste pripravljeni žrtvovati malo več časa in volje za koordiniranje podizvajalcev. |
| DGD | DPD je kratica za Dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (nekoč PGD). Je projektna dokumentacija, ki nastane na osnovi vašega idejnega projekta in v katero se lahko vključijo tudi morebitne spremembe, za katere ste se vmes odločili. Osnovni namen je pridobivitev gradbenega dovoljenja, temu je prilagojena tudi vsebina. Vsebovati mora vse podatke, na osnovi katerih se bodo lahko mnenjedajalci opredelili o skladnosti dokumentacije s predpisi, upravni organ pa sprejel odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja. Najpomembnejša lastnost je upoštevanje vseh projektnih pogojev značilnih za vašo lokacijo, saj je od tega odvisna hitrost pridobitve gradbenega dovoljenja. Vsebina je predpisana s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Obsegati mora: definicijo lokacije sten, njenih debelin, strehe, vseh zunanjih gabaritov objekta in postavitve ter orientiranosti objekta na lokaciji. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju gabaritov objekta ni več možno spreminjati. DGD vsebuje tudi že glavne elemente konstrukcije pod hišo: ali temeljne plošče ali kleti – odvisno od tega, kar želite ali pa kar je dovoljeno v lokacijski informaciji vaše gradbene parcele. Prav tako so v projektu že vrisani dostopi in priključki, na osnovi katerih pridobite vsa, za gradbeno dovoljenje potrebna, soglasja. Pridobiti je potrebno mnenje komunalnega, elektrodistribucijskega podjetja ter mnenja, navedena v lokacijski informaciji. |
| Dodatna dela | Dela, ki s pogodbo niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe. Zanje je potrebno skleniti aneks k pogodbi ali novo pogodbo ter zanje plačati posebej, saj niso bila zajeta v prvotno dogovorjeno pogodbo. |
| Dozidava ali nadzidava | Poseg na nepremičnini, ki predstavlja povečanje tlorisnih površin. To zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu. |
| Druga gradbena faza | Druga gradbena faza predstavlja izvedbo vseh kletnih nosilnih zidov pri podkletenih objektih. |
| DZO | Dokazilo o zanesljivosti objekta, to so vsa dokazila, da je zgrajeni objekt zanesljiv in izpolnjuje bistvene zahteve. |
| Energijsko učinkovita stavba | Energijsko učinkovite stavbe so stavbe, pri katerih letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe, ne presega dovoljenih mej: - za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)), - za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a)), - za javne stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,29 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a)). |
| Enostaven objekt | Konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja. Takšen objekt ni namenjen bivanju in ne vpliva na okolje. Sem med drugim uvrščamo tudi majhne stavbe do površine 20 m2, ki so zasnovane kot dopolnitev obstoječih (lopa, uta, nadstrešek). |
| Estrih | Estrih je plast na tleh, ki vsebuje izolacijo, talno gretje in izravna tla v prostoru. Njegova osnovna funkcija je, da služi kot podlaga za talne obloge. Običajno je tanka, vsaj 4 cm debela, toga talna plošča, enakomerne debeline, glede na sestavo in konstrukcijo pa ločimo več različnih vrst estrihov. |
| Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) | Informacija v lokacijski informaciji, ki določa, kakšna kvadratura hiše je dovoljena na parceli. Pomeni razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu FZ se ne upoštevajo nadstrešnice, treba pa je upoštevati zgrajene garaže. Če je površina stavbe v nadstropju večja od površine stavbe v pritličju, se kot zazidana površina stavbe upošteva projekcija bruto etažne površine največje etaže stavbe. |
| Finaliziran objekt | Finaliziran objekt je način izvedbe hiše Lumar, ki vsebuje vsa dela od temeljne plošče do vselitve (manjkajo le luči in notranja oprema). Ponudba Lumar za finaliziran objekt vključuje: - voden postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, - pripravo vloge za Eko sklad, - DGD/PZI projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo del – za - montažni del in za temeljno ploščo), - talno ogrevanje s toplotno črpalko (omogoča pohlajevanje preko talnega ogrevanja ter upravljanje na daljavo – preko telefona), - prezračevanje z rekuperacijo zraka, - predpripravo za namestitev sončne elektrarne, - finalizacijo objekta od temeljne plošče navzgor (v celoti ivenega zunanjost in notranjost z opisom vse opreme in ravni obdelave, ki jo boste dobili, to je tip parketa, cenovni nivo keramike, sanitarna oprema, tip fasade in možnosti izbire barve, stavbno pohištvo – okna, vhodna vrata, notranja vrata in okna, balkonska vrata ter možnosti izbire barve teh). |
| Gradbeni predpisi | Tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe. |
| Gradbeno dovoljenje | Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju ali investitorki dovoljuje gradnja. Investitor ali investitorka vlogo za gradbeno dovoljenje vložila na zadevni upravni enoti. |
| Investitor | Investitor pri gradbenih projektih (pravna ali fizična oseba) je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev dovoljenj po Gradbenem zakonu (GD-1), prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. |
| IP | Kratica za idejni projekt. Pripravijo ga arhitekti, ki jih izberete glede na svoj stil hiše. Za izhodišče in navdih lahko uporabite celoten spekter naših montažnih hiš iz kataloga, pri katerih se z arhitekti dogovorite za morebitne prilagoditve glede na vaše želje, potrebe ali omejitve lokacije ali pa hišo z arhitekti zasnujete povsem individualno. Končno podobo hiše oblikujete nekaj srečanjih z arhitekti, pri čemer vam Lumarjevimi arhitekti svetujejo tudi glede tehnologije in prednosti bivanja pri izbiri različnih tehnologij, ki v določeni meri že tudi lahko vplivajo na vaš idejni projekt. |
| iQwood | iQwood je inovativna patentirana, masivna, izjemno stabilna in varna lesena konstrukcija, narejena izključno iz masivnega alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Sestavljena je iz križno zloženih lesenih plošč, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki. Mozniki na zunanji strani niso vidni, zato je iQwood primeren za stene in strehe najlepših masivnih lesenih hiš. Pri Lumarju smo v tehnologiji iQwood prepoznali ne samo poslovno priložnost za množično proizvodnjo takšne konstrukcije iz slovenskega lesa, ampak predvsem možnost, da naredimo korak naprej pri uresničevanju Lumarjeve vizije trajnostne gradnje. Zato smo se odločili za strateški vstop v podjetje iQwood, da skupaj razvijamo tehnologijo in našim kupcem omogočimo različne možnosti inovativne masivne lesene gradnje. |
| IZP ali IDZ | Kratica za Idejno zasnovo projekta za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Je del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (poleg DGD) in vsebuje načrt objekta z merami, tlorisi, prerezi, prikaz odmikov objekta od sosednjih zemljišč, prikaz minimalne komunalne oskrbe, prikaz prometnih in funkcionalnih površin ter varstvenih območij. |
| Izvajalec | Izvajalec pri gradbenih objektih po Gradbenem zakonu (GZ-1) je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja gradnjo. |
| Klet | Del stavbe, katere prostori se nahajajo pod pritličjem. |
| Komunalni prispevek | Plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga je treba plačati občini. V omenjeni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Višino komunalnega prispevka določa posamezna občina in se med njimi razlikuje, lahko je tudi precej visoka. |
| Lokacijska informacija | Lokacijska informacija je potrdilo iz uradne evidence, ki glede na namen izdaje vključuje različne informacije. Lokacijska informacija za gradnjo objektov poleg podatkov o namenski rabi zemljišča vsebuje še vse pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji različnih vrst projektov in informacijo, katere vrste soglasij je potrebno pridobiti pred gradnjo. Vloga za izdajo lokacijske informacije se vloži na upravni enoti, na območju katere se zemljišče nahaja ali elektronsko na strani e-uprave. |
| Manj dela | Dela, ki so sicer dogovorjena v ponudbenem predračunu ali popisu del, vendar se ob izvedbi za te postavke ugotovi, da jih je treba izvesti v manjših količinah, kakor so bile predvidene v ponudbenem predračunu ali popisu del. |
| Manj zahteven objekt | Stavba, ki ni višja od 10 metrov in v kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 (merjeno od terena do kapi). |
| Mansarda | Del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. |
| Nadomestna gradnja | Gradnja novega objekta na mestu predhodno odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele. Pomembno je, da se z novo zgrajenim objektom bistveno ne spremenijo namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. |
| Nadstropje | Nadstropje predstavlja del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. |
| Nadzornik | Nadzornik po Gradbenem zakonu (GD-1) je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. |
| Nelegalni kop | Za nelegalni kop gre, kadar se mineralne surovine izkoriščajo na območju, za katerega z izvedbenim prostorskim aktom ni opredeljeno, da je takšna raba prostora dovoljena oziroma dopustna. |
| Nelegalni objekt | Nelegalen je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt sta tudi: - objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja odpravljeno ali razveljavljeno in - objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine. |
| Nepredvidena dela | Nepredvidena so tista dela, ki jih pogodbene stranke ob sklenitvi pogodbe niso predvidele in tako niso bila vključena v ponudbeni predračun ali popis del, lahko pa celo ne izhajajo iz projektne dokumentacije. Lahko so: – predvidljiva nepredvidena dela, to so tista, ki bi jih izvajalec v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka lahko predvidel, pa jih ni; – nepredvidljiva nepredvidena dela, ki jih izvajalec v svoji ponudbi kljub temu, da bi ravnal z vso dolžno skrbnostjo, ne bi mogel predvideti. |
| Ničenergijska hiša | Energijsko varčna hiša, pri kateri je potrebno bivalno ugodje zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. |
| Nizkoenergijska hiša | Nizkoenergijske hiše so hiše, ki izpolnjujejo določene standarde gede energetske učinkovitosti in spadajo v ustrezni energetski razred glede letne porabe energije za ogrevanje. Zanje velja, da za ogrevanje na leto porabijo manj kot 60 kWh/m2 a toplotne energije. Znotraj nizkoenergijskih hiš je več tipov hiš glede na energetski razred in druge zahteve. |
| Objekt | Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. |
| Objekt z vplivi na okolje | Objekt, za katerega je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje. |
| Pasivna hiša | Pasivna hiša je izraz za energetsko varčno hišo, ki izpolnjuje določene zahteve glede porabe energije. Ena ključnih karakteristik je potreba po energiji za ogrevanje, ki znaša manj kot 15 kWh/m2 leto, poleg tega se zahteva zrakotesnost ovoja, ki ne sme preseči vrednosti n=0,6h -1. Omejena je tudi poraba celotne primarne energije na 120 kWh/m2 letno. Gre za prostovoljno certifikacijsko shemo, ki so jo razvili in predstavili leta 1990 na Passivhaus inštitutu v nemškem Darmstadtu in omogoča certificiranje stavh ali poasmezne tehnologije za gradnjo. V podjetju Lumar smo na Passivhaus inštitutu kot prvi v Sloveniji certificirali konstrukcijski sistem Pasiv Eko in plusenergijsko hišo Primus-D 137d. Za hiše grajene po standardu pasivne hiše s porabo pod 15 kWh/m2 a lahko pridobite nepovratno subvencijo Eko sklada. |
| Peta gradbena faza | Peta gradbena faza vključuje zaključna gradbena dela (steklarska in slikopleskarska dela, parketni in plastični podi, obloge in druga zaključna dela) do dokončanja objekta z vzidano opremo in zaključki vseh inštalacij. |
| PGD | PGD je kratica za Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta izraz ni več v uporabi in ga je nadomestil DGD (Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja), opredeljen v Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov |
| PHPP | PHPP je kratica za Passivhaus-Projektirungspaket - programsko orodje, ki so ga razvili na Passivhaus inštitut za izračun energijske učinkovitosti stavb in dokazovanje izpolnjevanja standardov pasivne hiše. Gre za programsko orodje, ki omogoča zelo natančen izračun in vrednotenje posameznih parametrov stavbe, transmisijske izgube, toplotne mostove, solarne dobitke in ostale karakteristike, ki nam pomagajo pri optimalni energetski zasnovi stavb. S PHPP-izračunom se dokazuje izpolnjevanje pogojev Eko sklada za pridobitev nepovratne finančne spodbude, tako pri nas brez predhodnega PHPP izračuna nikoli ne začnemo z izvajanjem ali načrtovanjem gradnje skoraj nič-energijske hiše s porabo pod 15 kWh/m2 a (pasivna hiša). |
| PID | Projektna dokumentacija izvedenih del. To je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. |
| Plomba | Posebna vrsta vpisa v zemljiško knjigo, s katerim zemljiškoknjižno sodišče označi, da je bil vložen predlog za dovolitev določenega vpisa, vendar o njem še ni odločilo. |
| Plusenergijska hiša | Zgradba, ki ustreza energijsko samozadostni hiši, pridobivanje električne energije v sončnih celicah pa je tako obširno, da zgradba doseže presežek energije. |
| Podaljšana četrta gradbena faza | Podaljšana četrta gradbena faza vključuje finalna slikopleskarska dela, izdelavo parketnih in plastičnih podov, obloge in druga zaključna dela ter zaključke vseh inštalacij. |
| Podaljšana tretja gradbena faza | Objekt, zgrajen do podaljšane tretje gradbene faze ima vgrajeno zunanje stavbno pohištvo in izdelano fasada. |
| Pomožni objekt | Objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva. |
| Preddela | Preddela so priprava in ureditev gradbišča ter postavitev začasnih objektov, naprav in opreme. |
| Prenova | Poseg v nepremičnino na obstoječi tlorisni površini, ki pomeni tudi spremembe na konstrukciji. Spremenijo se pogoji nosilnosti konstrukcije ali gradbeno-fizikalne lastnosti objekta oziroma njegovih delov. Za prenovo je treba pri pristojnem upravnem organu pridobiti priglasitev del. |
| Pritličje | Del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo. |
| Prizidava | Gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. |
| Projektant | Projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izdeluje projektno dokumentacijo in izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. |
| Projektna dokumentacija | Sistematično urejena zbirka načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter tehnične značilnosti objekta. Med projektno dokumentacijo se uvrščajo: • idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP), • projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), • projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI), • projektna dokumentacija izvedenih del (PID), • dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO), • dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN) in • dokazila o zanesljivosti objekta (DZO). |
| Prva gradbena faza | V prvi gradbeni fazi se izdelajo temelji in temeljna plošča. Predstavlja začetek gradnje objekta, sem štejemo pripravo terena in gradbišča ter zakoličbo, izklop gradbene jame, postavitev temeljev in temeljne plošče. |
| PZI | Projekt za izvedbo gradnje (PZI) je dokumentacija, po kateri se izvede objekt in je pogoj, da se lahko začne z gradnjo. PZI mora biti na gradbišču ves čas na voljo vsaj v enem izvodu, saj odgovorni nadzornik le tako lahko nadzira, če vsa dela res potekajo, kot je bilo določeno v PZI-ju. Na voljo pa mora biti tudi zato, ker nas na gradbišču lahko obišče gradbeni inšpektor. Vam kot investitorju PZI omogoča pregled in nadzor gradnje in predstavlja informacijo o predvidenih stroških gradnje. Sestavljajo jo arhitekturni načrt projektne dokumentacije za izvedbo projekta in podrobnejši načrti, s pomočjo katerih nadzornik preverja in skrbi, da poteka gradnja tako, kot je v projektu navedeno. Poleg arhitekturnega načrta so v PZI vključeni še Projekt elektro instalacij, Projekt strojnih instalacij, statika in tudi okolje. Na Lumarju vam v sklopu PZI hiše izdelamo tudi PZI temeljne plošče ali kleti s popisi, na osnovi katerih lahko poiščete za vas najugodnejšo ponudbo za izvedbo gradbenih del. Iz arhitekturnih načrtov je razvidna podrobna sestava sten in drugih konstrukcijskih elementov, dimenzije odprtin in prostorov ter njihove obloge, splošno pa so določeni tudi vsi materiali, ki bodo uporabljeni v objektu. Določena so tudi mesta ogrevalnih in hladilnih naprav ter točke osvetlitve, itd. PZI zajema natančen popis vseh gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, popis materiala, predračunske stroške posameznih del, opis in grafično predstavitev tehničnih rešitev, podrobni elektro, strojni, statični načrt. Strojne in elektro instalacije so natančno kotirane, kar je še posebej pomembno pri višjem razredu energetsko varčnih objektov. |
| Rekonstrukcija objekta | Spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave. |
| Skoraj-nič energijska hiša | Izraz skoraj-niče energijske hiše se uporablja v celotnem evropskem prostoru in vseh dokumentih in direktivah Evropske unije vezanih na energetsko učinkovitost stavb. Predstavlja stavbo, ki ponuja visoko bivalno ugodje, z opredeljeno visoko energetsko učinkovitostjo, majhno potrebno količino energije za delovanje stavbe in najmanjšim dovoljenim deležem obnovljive energije. Slovenija je standard skoraj nič-energijske hiše definirala za največjo dovoljeno porabo energije za ogrevanje 25 kWh/m2 letno in minimalno 50% deležem uporabe obnovljivih virov energije. Za skoraj nič-energijske hiše s porabo pod 15 kWh/m2 leto (kar ustreza standardu pasivne hiše) lahko pridobite subvencijo Eko sklada. |
| SNEH | Kratica za skoraj-nič energijske hiše. |
| Stavba | Pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. |
| Tretja gradbena faza | Tretja gradbena faza zajema konstrukcijska gradbena dela: to so zidanje ali betoniranje nosilnih zidov v pritličju in etažah ter podstrešja s streho vred (krovska in kleparska dela). V tretjo gradbeno fazo med drugim spada tudi izdelava vseh drugače izvedenih stropov (lesenih) in zidanje oziroma montaža dimnikov do strešne kritine. |
| Udeleženci pri graditvi objektov | Pri gradbenih projektih sodeluje več udeležencev z različnimi nalogami in odgovornostmi. Pri gradnji sodelujejo vsaj investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in vodja gradbišča. |
| Več dela | Dela, ki so sicer dogovorjena v ponudbenem predračunu ali popisu del, vendar se ob izvedbi za te postavke ugotovi, da jih je treba izvesti v večjih količinah, kakor so bile predvidene v ponudbenem predračunu ali popisu del. |
| Vgrajena oprema | Oprema v objektu, ki je predvidena že v načrtih in je prilagojena konstrukciji oziroma njenim dimezijam, razvodu instalacij, je pritrjena na konstrukcijo in se je ne more prestavljati brez posebnega vzroka. Sem sodijo na primer kuhinjsko pohištvo, vzidane garderobne omare, pohištvo, ki ima tudi funkcijo predelne stene, itd... Posebna vgrajena oprema je tista vgrajena oprema, ki zagotavlja višjo kulturo bivanja. Meda tako opremo sodijo vgrajene savne, pritrjena telovadna oprema, jacuzzi, bazeni, vinske kleti, šanki ... |
| Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja | Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja oddate na upravni enoti, ko zberete vso projektno dokumentacijo, pridobite potrebna mnenja, plačate takso in komunalni prispevek. Po oddaji popolne vloge mora upravna enota gradbeno dovoljenje izročiti v 60 dneh, postopek pa se lahko zavleče, če vloga ni popolna in jo je treba dopolnjevati. |
| Vodja del | Fizična oseba, ki izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. |
| Vodja gradnje | Vodja gradnje skrbi za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. |
| Začasni objekt | Enostaven objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. |
| Zahteven objekt | Stavba, ki je višja od 10 metrov in kjer seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 (merjeno od terena do kapi), ali gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8 metrov; objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi, objekt z globokim temeljenjem, podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10 metrov pod nivojem terena, prednapeta konstrukcija, pregrada, višja od 10 metrov, most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8,00 metrov, predor, javna železniška proga, avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta, luka, javno letališče, žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami, silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3, energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW, daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami, magistralni vodovod, zbirni kanal za odvod odpadne vode, odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam, vsako odlagališče posebnih odpadkov, plinovod in naftovod ter vsak objekt, ki je višji od 18 metrov. |
| Zakoličba objekta | Zakoličenje objekta je eden izmed prvi korakov, ki jih morate opraviti po pridobitvi gradbenega dovoljenja in še pred dejanskim začetkom gradnje vaše hiše. Pomeni prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture. Zakoličbo na terenu izvede vaš zbrani geodet (najboljše je, da zakoličbo izvede geodet, ki vam je predhodno izdelal geodetski posnetek), po Gradbenem zakonu (GZ-1) mora biti pri zakoličenju prisoten tudi nadzornik, priporočljivo je, da je prisoten tudi izvajalec. Zakoličba objekta je eden izmed prvih korakov pri gradnji objekta in se s tem postopkom začne voditi tudi gradbeni dnevnik. V praksi je to običajno že naloga izvajalca in tudi iz tega razloga je izvajalčeva prisotnost na terenu ob zakoličbi obvezna. |
| Zunaj dokončan objekt | Zunaj dokončan objekt je način izvedbe Lumar, ki vključuja: - celotno izvedbo zunanjosti hiše od temeljne plošče dalje, vključno z zaključeno fasado in zunanjim stavbnim pohištvom ter vsemi krovsko kleparskimi deli. Objekt po tej izvedbi je zaprt pred zunanjimi vplivi in pripravljen na vašo nadaljnjo uporabo. - manjkajo pa vse elektro in strojne instalacije, estrihi in slikopleskarska dela, ki jih izvedete v lastni režiji. Ta način izvedbe je primeren za kupce, ki jim rok gradnje ni najpomembnejši oziroma ki zaradi finančnih ali drugih pogojev razmišljajo o izvedbi doma čez daljše časovno obdobje. |